Iz albumov Ivanke Janežič prihaja ta slika osmerice postavnih mož in fantov. Čeprav so na hrbtni strani napisana njihova imena, ne vemo več kdo ali čigavi natanko so bili, vendar pa bi slika lahko predstavljala zelo značilen izsek življenja v Loški dolini pred drugo svetovno vojno: moški so masovno odhajali za zaslužkom na tuje, tudi v francoske gozdove, ne le na Hrvaško in v Romunijo …
Ob tem se utrne misel, da so morda prav hrvatarji prinesli ali celo tam ustvarili tisto zateglo, a zabavno družabno pesem:
tam si kupim pile.
Pile dene ti-li-li –
ide nama dobro …
Potem pa se nadaljuje:
Idem na Hrvaško,
tam si kupim gusko,
guska dene,
jedi mene,
pile dene ti-li-li,
ide nama dobro …
V naslednji kitici si kupi ovco, nato svinjo, kravo, konja in tako naprej, odvisno od domiselnosti vodilnega pevca in pesem postaja vse daljša, ker vsaka žival v novi kitici pove, kaj naj z njo počne: “pasi mene”, “molzi mene”, “jaši mene”, in tudi ponovi vse prejšnje verze, nazadnje pa vedno pile reče “ti-li-li” in zaključi “ide nama dobro” …
To samo mimogrede … Če so Notranjci prinesli tudi iz Fontainebleauja v Franciji kakšno pesem ni znano, le tast je večkrat pripovedoval, da Francozi navadno ne pojejo v skupini ali zboru tako kot mi, ampak raje posamično, drugi pa poslušajo … Taka je bila njegova izkušnja. Tehle na sliki je ravno za uglašen oktet, a kdo ve, ali so res kdaj skupaj zapeli, saj niso bili zaradi tega v Franciji.
Fontainebleau je zgodovinsko mesto in departma v Franciji, južno od Pariza, znan po gradovih in gozdu. Notranjci tja zagotovo niso šli na lov ali jahanje, ampak s trebuhom za kruhom, kakršen koli je že ta bil. So bili vsi z iste kompanije, če so bili gozdarji? Precej mogoče se zdi …
Vsekakor so se neke nedelje ali na praznik skupaj nastavili fotoaparatu za spomin na čase, ko je bilo treba iti za boljše življenje služit na tuje. Čedni, da se zaljubiš! Zelo so urejeni, vsi v oblekah, svetlečih čevljih in skrbno počesani. Nosijo moderne široke kravate in suknjiče, ki imajo zašiljene in podaljšane reverje, hlače pa precej široke zavihke. Srednji spredaj ima poročni prstan in kvadratno zapestno uro, nekateri imajo robčke ali nalivno pero v prsnem žepu, spet drugi značko ali okrasek na reverju, tretji ličen pleten brezrokavnik pod suknjičem. Videti so resni, vendar kar sijejo od zdravja in moči. Vse na tej sliki je zelo lepo, harmonično in prepričljivo, celo elegantne gube dolge zavese, ki daje ozadje prizoru …
So bili možje v Franciji le začasno, sezonsko? So bili sami ali z družinami? Kako so stanovali, kje so se udinjali? Kako so nanje gledali delodajalci in domačini? So se vrnili ali ostali za vedno? … Najbrž ne bomo nikoli izvedeli.
Presneto, preveč ugibam – kaj pa če so bili tile le na romanju ali izletu??! Prav verjetno res ni, dokazov, da držijo moje predpostavke o delu v gozdu, pa tudi nimamo.
Tisti, ki so se iz Francije vračali domov, so poleg zaslužka, izkušenj in kakšne francoske besede prinašali tudi nov, širši pogled na svet in njegovo ureditev. Tudi kakšno prevratniško misel. Janez Ožbolt (in ne njegov brat, kot sem najprej mislila) je prinesel iz Francije rdečo kravato s srpom in kladivom, simbolom komunistov, ki so si prizadevali za bolj pošten in pravičen svet … Gotovo je ni kupil samo v podporo gibanju, prevzel je tudi njihove ideje, ki so ga takoj ob italijanski zasedbi Babnega Polja najprej stale dolge mesece zapora in ga po kapitulaciji povedle med partizane, kjer je končal svoje mlado življenje. Tudi Matevž Hace, še en legendarni Notranjec, je bil eden izmed tistih, ki so v mladosti služili v Franciji za preživetje in si hkrati širili obzorje.
“V spomin ” sporoča neznan, ličen in zelo poseben rokopis, potem pa še datum in kraj fotografiranja ter imena mož na sliki. Kaj bi še hoteli več? Morda to, kdo je sliko dal Ivanki Janežič – je bil kak sorodnik, prijatelj ali sosed? Tisti, ki se je pisal Prevec?
- Jožef Prevec – iz Vrhnike, Iga vasi, Viševka ali tudi iz kake druge vasi;
- Anton Žnidaršič – težko je reči, priimek je zelo pogost;
- Ivan Žnidaršič – kjerkoli v Loški dolini, skoraj ni vasi brez tega priimka;
- Franc Kandare(?) – pogost priimek v Danah, prisoten tudi v Starem trgu, Šmarati, Ložu in gotovo še kje;
- Anton Žužek – priimek je značilen za Jurišče in okolico;
- Franjo Debeljak – priimek je zelo pogost v Loškem Potoku;
- Franjo Srpan – precej verjetno iz Nadleska, lahko pa tudi od kod drugod;
- Anton Žnidaršič – od kjerkoli v Loški dolini. So trije Žnidaršiči na tej sliki sorodniki? Sploh ni nujno.
“Slikani v Fontainbleau, France”, še piše na fotografiji …
Prav odlično bi bilo, če bi kdo od starejših bralcev na sliki, stari 84 let, še prepoznal katerega od teh mož in fantov.
Slovarček:
- hrvatarji: notranjski sezonski delavci v hrvaških gozdovih
- kompanija: skupina gozdnih delavcev, gozdarska ekipa
Kraj: Fontainebleau, Francija
Datum: 15. 5. 1937
Avtor: ni znan
Zbirka: dr. Vladimira Janežič
Skenirano: 17. 6. 2020
Oblika: fotografija