Ko sem prvič slišala za več kot sto let stari vojaški zvezek z zapisi pesmi in ga čez mnogo let tudi dobila v roke, sem bila čisto preč od navdušenja nad redkim dokumentom, ki vsebuje dve zelo različni vsebini.
Zanimivi zvezek iz let 1906 do 1908, ki ga hranijo pri Ponudovih v Pudobu, je bil prvotno last Andreja Trudna. Ta je svojim številnim podpisom v zvezku, potrebnim ali ne, obvezno dodal tudi čin: »zugsführer« – četovodja. Služboval je v avstro-ogrski vojski, in sicer v Trstu najmanj med leti 1905 in 1908, o čemer sklepam po datumih v zvezku, po vsej verjetnosti kot topničar, vsaj po vsebini vojaških zapiskov v prvem delu sodeč – tako so mi namignili nekdanji vojaki, ki se na taka znanja razumejo.
Kako je zvezek prišel k Ponudovim, se je pozabilo, saj Andrej Truden ni bil njihov sorodnik ali znanec, čeprav je bil po priimku sodeč domačin iz Loške doline. Mogoče je zvezek prinesel k Ponudovim kdo, ki jih je poznal kot pevsko družino, meneč, da bi jim utegnil priti prav.
Na prvi strani zgoraj je lastnik z zavidanja vredno lepo pisavo po nemško napisal: Das Buch bestekt aus 174. Seiten angefangen am 28. september 1906 in se že tu dvakrat podpisal: Andreas Truden, »zugsführer« . Spodaj sledi:
K.u.K. Infanterieregiment ?? 297., pod tem pa: 16. Feldkompanie in Triest 1905 – 1908. In prvič še monogram v modrem: A T … Nemščine ne znam in vojaške zgodovine ne poznam, zato ta zapis le nemočno prepuščam bolj podkovanim in upam, da bo kdo od njih povedal nam vsem več, kot lahko jaz le ugibam.
Na prvi strani se je s “tintnim” svinčnikom podpisal tudi nekdo s priimkom Ravšelj, ki je tudi zelo pogost v Loški dolini, pod njim pa je nečitljiv droben zapis dveh besed s črnilom.
V ta približno dvestolistni zvezek velikega formata s trdimi platnicami si je v Trstu, domnevam da med vojaškim usposabljanjem za častnika, lastnik Andreas Truden – kot se je še najraje po nemško podpisoval in včasih tu in tam odtisnil tudi monogram z umetelno oblikovanima črkama A inT – najprej zapisoval vsebino predavanj. To so bila vsa mogoča vojaška in splošna znanja od poznavanja oznak činov, zastav, signalov z zastavicami do izračunov in meritev za streljanje s topom, pa tudi zapiski iz geografije o številu prebivalcev evropskih mest, narodnostni sestavi držav; zapisal je tudi Morsejevo abecedo in podobna vojaku koristna znanja. Izvemo na primer, da je bilo tedaj na svetu 138 milijonov Slovanov, od tega 1 1/2 milijona Slovencev ter 76 milijonov Nemcev … Tudi največje cerkve sveta so zapisane tam. Skratka, kdor je obvladal vso tisto snov, je bil glede na možnosti kakršne je imela večina mladih, kar spodobno teoretično usposobljen in razgledan.
Drugi del očitno prvotno ne do konca porabljenega zvezka pa je poln besedil najrazličnejših pesmi, predvsem slovenskih ljudskih in umetnih, a tudi hrvaških in nemških. Tu in tam je na spodnjem ali zgornjem robu zvezka z isto pisavo kot pesmi napisan datum in kraj, pa spet in spet podpis … Zaradi drugega dela je zvezek dragocen ne le kot dokument vojaške zgodovine, ampak tudi kot vir za raziskovanje pevske dediščine. Znano je, da so prav vojaki in študentje največkrat prenašali pesmi iz kraja v kraj in iz dežele v deželo.
Kdo je bil Andrej Truden in kdo tisti, ki je pesmi zapisoval – o tem ne vemo ničesar. Kdo je bil podpisani Ravšelj s prve strani in kaj je imel opraviti z zvezkom, tudi ne.
Če samo na hitro polistamo po zvezku, v katerem so strani na roko oštevilčene, so zanimivi že naslovi pesmi, od katerih so nekatere pozabljene ali malo znane, druge pa še zelo žive. Kot prva pesem je zapisana Cesarska himna v nemščini; v slovenščini se njeno besedilo začne: ” Bog ohrani, bog obvarji nam cesarja, Avstrijo!” in ga najdemo kot zadnjo pesem na koncu zvezka v razdelku Domovina, kajti vsebina zapiskov je razdeljena na več poglavij. Mislim, da je melodija te pesmi še v rabi. Na strani 132 se odpre besedilo pesmi Dekle je na ganjki stalo, sledijo pa Fantič sem star šele osemnajst let, Pojdem na Štajersko in druge.
Poseben razdelek je namenjen umetnim ljubezenskim pesmim, ki se večinoma ne pojejo – mogoče so bile izbrane in zbrane za uporabo v pismih, ljubezenskih kajpada. Glede na to, da je vsebina zapisov pesmi tematsko urejena, ugibam, da jo je nekdo prepisoval iz drugega vira, mogoče podobnih zapiskov, pesmarice ali večih pesmaric.
Pod monogramom cugsfirerja Andreja Trudna je na strani 121 prva napisana (Ipavčeva?) Domovina, ki se še vedno poje, takoj za njo pa dve hrvaški: Djevojčica noge prala in Djevojka i sunce. Pisava je tu še lepopisna, Trudnova, enaka kot v vojaških zapiskih, zadnji del zvezka pa je popisan z drugačno pisavo, manj “nedeljsko” ali celo povsem tujo – za zanesljivo ugotavljanje bi že morala biti grafološko podkovana, kar pa seveda nisem.Slovarček:
- cugsfirer, zugsführer: vojaški čin v avstro-ogrski vojski
- Infanterieregiment: pehotni polk
- Feldkompanie: četa
Viri:
- Zvezek Andreja Trudna, Trst 1906 – 1906; last družine Ponuda, Pudob
- Ludvik Ponuda, Pudob, julij 2017
Kraj: Trst
Datum: od 1906 do 1909
Avtor: Andrej Truden in /ali še nekdo
Zbirka: Ludvik Ponuda
Skenirano: 24. 04. 2017
Oblika: rokopis v zvezku